Poziv za zaščito delavcev v tovornem prometu

Spoštovani predstavniki Ministrstva za infrastrukturo, delodajalskih združenj, Vlade RS!

V obdobju ukrepov, potrebnih za zajezitev razširjanja koronavirusa veliko govorimo o krilatici »ostani doma«. Govorimo o tem, kako pomembna je socialna distanca, ki je edina, ki nas lahko reši pred zlomom zdravstvenega sistema in socialno katastrofo. Da pa smo vsi lahko na varnem doma, morajo drugi delati. Veliko predpostavk mora biti izpolnjenih, da se posameznik lahko zapre v varno stanovanje. Govorimo o kritični infrastrukturi, na žalost pa še o veliko drugih zaposlenih, ki nam zagotavljajo dobrine, potrebne za naš način življenja.

Od vladnih predstavnikov ves čas slišimo poudarek, da je kriza koronavirusa dvojna in da je ključno, da v tem obdobju ne nastane gospodarstvu nepopravljiva škoda. Pogrešamo pa jasnejše pozive delodajalcem k hkratni zaščiti zaposlenih.

Posebej izpostavljamo manjko tega poudarka pri zaposlenih v tovornem prometu. Poslušamo izjave za javnost, ki se sicer dobro začnejo: »ne moremo dopustiti, da tovorna vozila čakajo na meji po 15 ur in več, «,nato pa se na žalost končajo z opozorilom, »ker prevažajo pokvarljivo blago«, ne pa s poudarkom na stotinah ljudi, ki so ujeti v nehumanih in tudi zdravje ogrožujočih razmerah. Naj izpostavim samo primer, ko smo, ob odsotnosti ukrepanja s strani državnih institucij, skupaj z Mercatorjem uredili dostavo hrane ujetim voznikom, pa je bila največja težava razdelitev te donirane hrane, ker se nihče ni hotel približati ljudem.

Pa vendar po drugi strani ti isti ljudje sedaj še vedno povsem prosto prehajajo vse državne meje. Če beremo Odredbo o določitvi pogojev vstopa v Republiko Slovenijo iz Italijanske republike zaradi preprečevanja širjenja nalezljive bolezni, ali pa omejitve na meji z Avstrijo in Hrvaško, v kolikor je posameznik za volanom tovornega vozila in dela pri slovenskem delodajalcu, ovir za prehod ni.

V Sindikatu delavcev prometa in zvez pa kljub temu menimo, da mora varnost in zdravje naših ljudi v človečni družbi ostati prioriteta! Tisoče zaposlenih v tovornem prometu opravlja delo na področju, ki je glede delavskih pravic že tako izrazito podhranjeno. Vozniki dnevno kličejo in nas opozarjajo na to, da nimajo zaščitne opreme, da je obseg dela celo narastel, da se jim preklicuje dopuste. Dodajmo še nezmožnost posameznikov iz držav, od koder smo se navadili »črpati delovno silo«, da se vrnejo domov. V kakšnih varnostnih razmerah lahko bivajo ti posamezniki, ki opravljajo vožnje npr. po severni Italiji, nato pa se vračajo v stanovanja, ki jih delijo, v samske domove, ali pa (tisti, ki jih imajo), k družinam. Se zavedamo, da govorimo o skupini ljudi, ki bo morda ključna za to, da se tehtnica epidemije prevesi na stran, kjer ni povratka? Kako bomo takrat merili gospodarsko škodo? Dodamo, da so med vozniki tovornega prometa že potrjeni primeri obolenja, kot posledica okužbe s koronavirusom.

Nedavno je Ministrstvo izdalo Sklep o ustanovitvi delovne skupine za koordinacijo aktivnosti sektorja prevozništva na območju Republike Slovenije, ki bo v kritičnih razmerah glede virusa Covid- 19 reševala problematiko v dejavnosti cestnega transporta. Sestavljate jo predstavniki države in delodajalskih združenj, med vami pa ni predstavnikov zaposlenih. Kot edini reprezentativni sindikat v naši panogi zato na tem mestu na delovno skupino, pa tudi na vse ostale naslavljamo izrecno vprašanje:

• Koliko zaposlenih v varnostno oteženih razmerah opravlja delo? Koliko od teh je že potrjeno okuženih?
• Kako komunicirate z delodajalci glede obveznosti zaščitnega ravnanja in uporabe zaščitne opreme?
• Se pripravljajo omejitve zagotavljanja nenujnih dobrin, da bi čim manj zaposlenih izpostavili okužbi?
• Kakšna so navodila delodajalcem glede varnih odmorov in počitkov? Skladno z evropskimi predpisi bi morali vozniki tedenske počitke koristiti bodisi doma ali pa v hotelskih kapacitetah. Glede na zaprtje večine le-teh po območju EU, kako vozniki sedaj koristijo tedenske odmore?
• Kdo nadzoruje njihovo druženje po počivališčih (omejitev druženja)?

Odgovore pričakujemo seveda nemudoma, saj gre ne samo za varnost zaposlenih, temveč vseh nas. V nadaljevanju smo na voljo za dialog, kjer lahko sodelujemo s konstruktivnimi predlogi.

Skupaj zmoremo dlje!

Generalna sekretarka SDPZ,  Saška Kiara Kumer, univ. dipl. prav.

Predsednik SDPZ, Emil Prohan