Konec dober, vse dobro? – Stavke na pošti ne bo

18. 2. 2019

Zadnja, menda le drobna usklajevanja so potekala med socialnimi partnerji še v ponedeljek popoldne, dan pred napovedano stavko do izpolnitve vseh zahtev. Reprezentativna sindikata Sindikat delavcev prometa in zvez Slovenije (SDPZ) in Sindikat poštnih delavcev sta jih postavila potem, ko se je izkazalo, da poslovodstvo za nekatere njihove zahteve, ki bi poštnim delavkam in delavcem znatno izboljšale razmere za delo, nima posluha. Novinarje so najprej sicer sklicali sindikalisti, potem pa na drugem koncu Ljubljane še poslovodstvo, ki je z novinarsko konferenco zaradi zadnjih usklajevanj zamujalo debelo uro in pol.

Po besedah generalne sekretarke SDPZ Saške Kiare Kumer so bile ključne stavkovne zadeve povezane z razbremenitvijo zaposlenih, ureditvijo delovnih pogojev in izboljšanjem varnosti in zdravja pri delu. Pri pogajanjih so odprli pomembne teme, na katere sindikati v pošti opozarjajo že dlje časa. Najpomembneje je, da so dosegli dogovor o zapolnitvi dejanskih kadrovskih potreb na delovnih mestih, dvignili bodo tudi število t. i. rezerv, tj. tistih delavcev, ki nadomeščajo odsotne – kasneje je poslovodstvo povedalo, da naj bi številka dopolnilnih zaposlitev do konca letošnjega leta znašala do 190 novih delavk in delavcev.

Zaposleni na pošti bodo imeli od zdaj naprej tudi dodatne odmore, posebnim in zaščitenim kategorijam zaposlenih (ženske, invalidi, starejši …) pa bodo pogoji dela še posebej prilagojeni. Pošta se je zavezala tudi, da bo naredila revizijo ocene tveganja in pripravila nabor ukrepov za izboljšanje varnosti in zdravja pri delu.

Sindikalni referendum

Za stavko, ki je za torek, 19. februarja, visela v zraku vse do podpisa dogovora o stavkovnih zahtevah so se odločili člani in članice SDPZ sami, saj je stavka pravica delavk in delavcev. Sindikat jih je le povprašal o mnenju ali sprejeti sprva izpogajan pogovor podpisati ali ne in ali organizirati stavko. T. i. sindikalni referendum je SDPZ organiziral tako, da je vsem svojim članom in članicam na pošti na dom poslal dopis s pojasnilom o dogajanju in kontakti, kamor naj sporočijo svojo voljo. Čas je bil glede na okoliščine dokaj kratek (od petka do ponedeljka), v SDPZ pa pravijo, da je bil odziv dober in da je večinsko potrdil, da so bile poštne delavke in delavci za izpolnitev svojih zahtev pripravljeni stavkati.

Doseženi ukrepi

Pri delovnem času so dosegli strogo plačevanje nadur, predvsem pa jasno razmejitev med tem, kaj je nadurno delo in kaj neenakomerna porazdelitev delovnega časa. Tako naj bi bil delovni čas bolj prijazen do delavcev in jim omogočil lažje usklajevanja dela in zasebnosti. Delodajalcu pa bo zato, ker bodo izjeme postale dražje, tudi v interesu poiskati nove sodelavce in s tem razbremenili sedanje zaposlene. Višje bo tudi plačilo za nadurno delo (iz 30 na 40 odstotkov), viški ur po koncu referenčnega obdobja pa bodo plačani s pribitkom 50 odstotkov.

Finančni ukrepi v dogovoru gredo v smeri povrnitve pravic na predkrizno raven iz leta 2012. Predvsem gre za eskalacijo, regres, povračilo stroškov prevoza ipd. Dvignili bodo tudi dodatek za deljen delovni čas (s 15 na 18 odstotkov). Določena sredstva pa naj bi šla tudi za nagrajevanje prekomerno obremenjenih delavcev, zlasti na poštnih okencih in v poštno-logističnem centru.

Pomembno za sindikalno stran pa je tudi to, da bo pri vseh procesih sprememb in prilagoditev vključena pri soodločanju in dajanju pripomb, tako da nobena stran ne more dogovora enostransko odpovedati.

Nekatere ukrepe bodo delavke in delavci občutili takoj, drugi bodo uvedeni postopoma in bo mogoče njihov učinek v celoti zaznati tudi še po dveh letih. V prihodnje pa bomo tudi pozorno spremljali, ali bodo vsi dogovorjeni ukrepi ustrezno izpeljani oziroma uresničeni.

Pošta pa bo jutri pravočasno v nabiralniku.

Pomembnejši poudarki iz podpisanega stavkovnega dogovora

Podpisniki dogovora so: Pošta Slovenije d. o. o. in IPPS – Invalidsko podjetje Pošte Slovenije d. o. o na delodajalski strani ter Sindikat delavcev prometa in zvez in Sindikat poštnih delavcev na delojemalcev.

• V roku 120 dni od podpisa dogovora bo pripravljen bo nabor ukrepov ureditve delovnih mest, s katerimi bodo upoštevana določila Zakona o varnosti in zdravju pri delu. Omenjen nabor ukrepov bo pripravljen tudi na podlagi posnetka stanja pri ogledu delovnih mest v poštnem prometu.

• Do konca februarja 2019 bodo na Pošti Slovenije in v njenem invalidskem podjetju izvedli natančen popis delovnih mest, njihove zasedenosti po skupinah zaposlenih (manipulacija, dostava itd.) in po kategorijah zaposlenih (redno zaposleni, delavci s krajšim delovnim časom, rezerve, študenti ipd.). Prav tako bodo poskrbeli za dodatno zaposlovanje, ki bo v izvedeno v različnih časovnih okvirih in prilagojeno različnim kategorijam zaposlenih. Prve dodatne delavce bodo zaposlili nemudoma, druge do konca tega leta, pošta pa se prav tako zavezuje, da bo odhode zaposlenih sproti nadomeščala z novo zaposlenimi delavci.

• V roku 30 dni od podpisa stavkovnega dogovora bo Pošta Slovenije spremenila oziroma dopolnila Pripomoček referentov za dostavo, ki predpisuje merila za organiziranje dostavnih okrajev, merila za določitev načina dostave, način merjenja poti v dostavi in postopek priprave potovnic. Pri kreiranju dostavnega okraja bodo med drugim upoštevali ranljive skupine, kot so invalidi, delavci v starosti nad 55 let in ženske, obvezno bodo upoštevana pravila cestno prometnih predpisov, meritev poti pa bo izvedena v prisotnosti rednega pismonoše.

• Prišlo bo do sprememb na področju razporeditve delovnega časa: delodajalca bosta delavce v poštnem prometu pisno (s službeno razdelitvijo ali z drugim dokumentom) najkasneje do petka tekočega tedna seznanila s tedenskim razporedom dela v prihajajočem tednu. Pri tem bo moral iz dokumenta jasno izhajati začetek in konec delovnega časa za vsak dan v tednu, na enak način pa bodo morale biti posredovane vse morebitne sprotne spremembe razporeda dela.

• V primeru nezapolnitve vseh delovišč v organizacijski enoti ali spremembe delovnega časa, do katere bo prišlo zaradi elementarne nesreče ali okvare delovnih sredstev, se delodajalca zavezujeta, da bodo vse ure, ki jih bodo delavci oddelali prek planiranega časa, delavcem plačane kot nadure, in sicer takoj pri plači za mesec, v katerem so nastale, v višini urne postavke osnovne plače delavca, povečane za 40 odstotkov.

• V primeru, ko bodo v organizacijski enoti vsa delovišča zapolnjena in bo prišlo do spremembe delovnega časa zaradi povečanega obsega dela, se bodo ure, oddelane prek planiranega delovnega časa, štele kot viški ur v okviru neenakomerne razporeditve delovnega časa. Plačane bodo po poteku referenčnega obdobja, in sicer v višini urne postavke osnovne plače delavca, povečane za 50 odstotkov.

• Osnovne bruto plače bodo marca 2019 usklajene v višini 50 odstotkov rasti cen življenjskih potrebščin v letu 2018, januarja 2020 pa jih bodo uskladili v višini 50 odstotkov rasti cen življenjskih potrebščin v letu 2019.

• Najpozneje do 1. 5. 2019 bodo zaposleni dobili izplačan regres za letni dopust v višini 1.030,00 EUR bruto. V letu 2020 pa bo regres za zaposlene znašal 70 odstotkov povprečne plače.

• Delavec bo za delo znotraj deljenega delovnega časa po novem dobival dodatek v višini urne postavke osnovne bruto plače delavca, povečane za 18 odstotkov.

• Od 1. 3. 2019 bodo delavcem povrnjeni stroški prevoza na delo in z dela v višini 100 odstotkov cene najcenejšega javnega prevoza in 90 odstotkov zneska, določenega v 3. členu Uredbe – povračilo kilometrine. Z letom 2020 pa bodo delavcem povrnjeni stroški prevoza na delo in z dela v višini 100 odstotkov cene najcenejšega javnega prevoza in 100 odstotkov zneska, določenega v 3. členu omenjene uredve. Od marca 2019 naprej pa bo začela veljati tudi ureditev, da ima delavec, če se zaradi razlogov na strani delavca strošek za prevoz na delo in z dela poveča, pravico do povračila povečanega stroška.