Javni poziv delodajalcem v cestnem potniškem prometu

Vsem podjetjem v panogi cestnega potniškega prometa!

Vozniki avtobusov so imeli že pred uveljavitvijo Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1), v letu 2001 priznano zavarovalno dobo s povečanjem (benificirano delovno dobo), saj je bilo delo voznika avtobusa ocenjeno kot posebno težko in zdravju škodljivo delo, zavarovanci pa naj ga po določeni starosti ne bi mogli več ustrezno opravljati.

Pravna podlaga za priznanje pravice voznikov avtobusa v cestnem potniškem prometu do zavarovalne dobe s povečanjem je Sklep o določitvi delovnih mest v eksploataciji gozdov in delovnih mest voznikov, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem in o stopnji povečanja (Ur. List SRS, 19/75, 22/75, 43/82). V skladu z navedenim Sklepom se za delovna mesta, na katerih je delo posebno težko in za zdravje škodljivo, v prometu, štejejo tudi delovna mesta voznikov avtobusov v medkrajevnem, mestnem in primestnem prometu. Voznikom avtobusov, ki delo opravljajo pri delodajalcih, ki so registrirani za javni cestni promet, ob pogoju, da imajo za prevoz potnikov vnaprej določene stalne vozne rede, je bila priznana zavarovalna doba s povečanjem, če opravljajo takšna dela, vsaj 80% vsega dejanskega delovnega časa v posameznem letu.

Na podlagi 282. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1) ste delodajalci imeli dolžnost, da s 1.1.2001 vsem zaposlenim na delovnih mestih, za katere je veljala delovna doba s povečanjem, pričnete plačevati prispevke za obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje. Te prispevke je večina izmed vas tudi plačevala vse do 1.1.2013, ko je pričel veljati Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), ki je institut obveznega zavarovanja zamenjal s poklicnim zavarovanjem. Tudi za poklicno zavarovanje veljajo enaki pogoji, saj predmetni zakon določa, da so do plačila tega zavarovanja upravičeni vsi, ki delajo na delovnih mestih, za katere je do uveljavitve ZPIZ-1 v letu 2001 veljala zavarovalna doba s povečanjem. Šlo je dejansko samo za vsebinsko preimenovanje, z povsem enakim krogom upravičencev pod nespremenjenimi pogoji (glej člene 199. in dalje ZPIZ-2).

Posebna komisija lahko na podlagi meril in kriterijev, ki jih določi Vlada republike Slovenije, ugotovi, da pogoji za posamezno delovno mesto niso več izpolnjeni. Vse od leta 2001 je za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za plačilo zavarovanja pristojna Komisija pri Ministrstvu za delo. Pred tem letom je enake pristojnosti imela komisija pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Nobena od pristojnih komisij v času, ko je njena pristojnost obstajala, nista brisali voznika avtobusa s seznama delovnih mest, ki so posebej težka in zdravju škodljiva. Še več, Komisija, ki naj bi bila ustanovljena pri Ministrstvu za delo, se še vedno ni niti formirala.

Iz vseh navedenih razlogov se sindikatu SDPZ zdi neutemeljeno, da ste delodajalci v letu 2013 prenehali ali delno prenehali s plačevanjem poklicnega zavarovanja, kot podlago pa ste navajali stališče GZS. Gre za združenje, ki povezuje delodajalce, ki gotovo ne more podati pravno zavezujočih mnenj, še posebej ne takih, ki bi prevladala nad zakonom. ZPIZ namreč jasno določa način, kako se ugotavlja, da za določen poklic pogoji za plačevanje poklicnega zavarovanja niso (več) izpolnjeni pogoji!

Nekateri ste se sklicevali tudi na mnenje Komisije Zavoda za pokojninsko zavarovanje iz leta 2013, ki naj bi trdila, da obstaja obveznost plačila zavarovanja za delovno mesto ‘voznik avtobusa’ samo za voznike, ki izpolnjujejo predpisan kriterij najmanj 60.000 km v koledarskem letu. Organ pri ZPIZ za izražanje takih stališč nima nobenih pristojnosti (saj je pristojnost, kot smo navedli, od leta 2001 pri Komisiji na Ministrstvu za delo).

V vsakem primeru pa je naše stališče, da bi bil tak kriterij, v kolikor bi veljal, nepravičen do tistih, ki kljub temu, da so nepretrgoma za volanom, zaradi krajših relacij ne dosežejo zadostnega števila kilometrov. Kot edini pravno vzdržen kriterij tako ostaja kriterij 80% dejanskega delovnega časa, ki ga voznik opravi na delovnem mestu voznika avtobusa.

Videti je, kot da je dejanski razlog za prenehanje plačevanje prispevkov v letu 2013 povišana prispevna stopnja, saj se pravna podlaga za posebno obravnavo voznikov avtobusov ni spremenila vse od zgoraj navedenega sklepa, v letu 1975.

SDPZ je ves čas delodajalce opozarjal na nezakonitost prenehanja plačevanja poklicnega zavarovanja (nekateri ste prenehali plačevati v celoti, nekateri delno). Tokrat vsem delodajalcem v panogi posredujemo dopis, ki ga nameravamo tudi javno objaviti, s pozivom, da nemudoma pristopite k izpolnjevanju svojih zakonskih obveznosti do svojih zaposlenih. Naš nadaljnji korak bo še obsežnejše uveljavljanje zahtevkov po sodni poti ter zaprosilo za pomoč Inšpektorata RS za delo (pristojnost po 350.a členu ZPIZ-2). Seveda pa se gotovo vsi zavedamo, kaj je pravilna pot- pot celostne rešitve in zakonitega ravnanja! Glede na to, da je naša prizadevanja in utemeljitve sedaj podprla tudi sodna praksa, verjamem, da bo vaša odločitev pravilna.

Predlagamo, da pristopite k vključevanju zavarovancev v poklicno zavarovanje za celotno obdobje, ko svoje obveznosti niste plačevali. Pri tem smo vam kot sindikat lahko v pomoč in podporo skozi socialni dialog.

v. d. generalne sekretarke SDPZ, Saška Kiara Kumer, univ. dipl. prav