Slavnostni sprejem ob delavskem prazniku

Na Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) je danes potekal sprejem ob skorajšnjem prazniku dela – 1. in 2. maju.

Dogodek je povezoval Gregor Inkret, ki je uvodoma povedal, da je rdeča nit praznovanja letošnjega praznika dela stara sindikalna zahteva, ki se imenuje 8/8/8. Osem ur dela, osem ur prostega časa in osem ur počitka je namreč že leta 1817 zahteval valižanski družbeni reformator in industrialec Robert Owen. Tudi 1. maj, mednarodni praznik dela, izhaja iz obeleževanja dogodkov, povezanih s kampanjo za osemurni delavnik, ki je leta 1886 potekala v Združenih državah Amerike. »Takratne delovne razmere so bile za tamkajšnje delavke in delavce izjemno težke, delovni čas pa reguliran v veliko manjši meri kot danes. Kar pomeni, da so delavniki trajali tudi od 14 do 18 ur na dan, številne delavke in delavce pa so le začasno najemali za delo in jih obenem še slabo plačevali. Zato ni čudno, da je organizirano delavstvo zahtevalo osemurni delavnik oziroma prav osem ur dela, osem ur počitka in osem ur prostega časa ter svoje zahteve plačalo tudi z življenjem,« je še povedal Inkret ter dodal, da je tudi danes, ko lahko zaradi razvoja novih tehnologij delamo veliko več kot včasih, na več različnih mestih in na več različnih načinov, zahteva po treh osmicah še kako aktualna.

Sprejem se je nadaljeval s slavnostnim nagovorom predsednice ter s svečano podelitvijo plaket Svobodnih sindikatov Slovenije in kratkim kulturnim programom, v okviru katerega so nastopi trije mladi glasbeniki, in sicer pevka Ursula Luthar, kitarist Matic Ašič ter kontrabasist Janez Krevel.

Beseda predsednice

Prireditev je bila po besedah predsednica ZSSS Lidije Jerkič namenjena zlasti tistim, ki opravljajo nehvaležno sindikalno delo. Osrednja tema letošnjega prvega maja je delovni čas, ki je tudi sicer tema mnogih sindikalnih aktivnostih, med drugim preko evidenc tudi zadnjega ekonomsko-socialnega sveta. Delovni čas je po njenih besedah eden najhujših problemov, ki pa se ga počasi niti ne zavedamo več, saj je postalo počasi samoumevno, da vsi delamo več in dlje, da niso prosti več niti prazniki, niti nedelje, »skratka, delavnik se je naselil v vse pore našega življenja«.

Takšna prireditev je lahko po besedah predsednice ZSSS namenjena bolj tistim, ki se vsak dan ukvarjajo s težavami zaposlenih in jim v najboljši meri pomagati. To so tisti, ki tudi pogosto delajo več in dlje, ki si na svoje rame naložijo kup stvari za katere drugi mislijo, da so sindikalisti odgovorni in je breme včasih tudi pretežko. Na koncu marsikdo trpi posledice na svojem zdravju in je tudi slabe volje. Pohvaliti se ne znamo dovolj, tudi drugi redko rečejo hvala. »Naj vam rečem hvala, zato, ker ste pripravljeni žrtvovati svoj čas, svojo voljo, svojo dejavnost, svoje živce, svoje potrpljenje za delo, ki ni visoko cenjeno v tej družbi, a je veliko delo in ima konkretne posledice,« je bila jasna predsednica ZSSS in napovedala poljuden kratek zbornik o dosežkih naše organizacije v zadnjih 30 letih. »Velik hvala vsem, ki ste, ki boste prispevali k dejavnosti, ki nima konca. To je sindikalni perpetum mobile,« je še dodala in povabila na kresovanja in prvomajske prireditve, ki jih ZSSS prireja po vsej Sloveniji.

Svetal dom

Prvomajska proslava v Domu sindikatov je bila tudi priložnost za nekakšno uradno otvoritev oziroma potrditev večmesečne obnove zgradbe, ki bo čez dve leti praznovala 60. obletnico. Zasnoval jo je priznan arhitekt Edo Mihevc, ki je avtor še nekaterih znanih ljubljanskih stavb, vanjo pa je vgrajeno veliko marmorja iz vseh republik nekdanje skupne države Jugoslavije. Predsednica ZSSS Lidija Jerkič je ob tej priložnosti zlasti izpostavila napore dveh sodelavcev ZSSS, Nine Štrajhar in Medarda Potočnika, omenila pa je tudi potrpežljivost in občasno slabo voljo tistih, ki smo od lani jeseni občasno delali skoraj na gradbišču, v občasnem hrupu in prahu ter ob pomanjkljivih toaletnih prostorih, ki so zdaj lepi in svetli.

Beseda ministrice

Ministrica Ksenija Klampfer je spomnila, da se zavezala ureditve pomembnega področja usklajevanja zasebnega in poklicnega življenja. Ena glavnih tem mora po njenem postati pravica do počitka in prostega časa, vse glasneje je že naslovljena tudi v EU.

Druga pomembna tema dela na ministrstvu je tudi delo starejših. V Sloveniji imamo eno najslabših vključenosti starejših od 55 let na trg dela, slabši so le v Grčiji. Razlog je po njenem prav gotovo v tem, da so delovna mesta starejšim slabo prilagojena. Tega se moramo po njenem lotiti nujno vsi skupaj, oceniti katera delovna mesta so neprimerna za starejše in jih izboljšati, včasih so potrebne le manjše izboljšave, recimo dvižna miza, da se starejši delavki ne bo treba tolikokrat skloniti. Ministrica je prepričana, da so vzrok hitrega odhoda iz sveta dela tudi slabi odnosi in pogosta psihosocialna tveganja na delovnih mestih, zato je tudi tej temi treba nameniti več pozornosti. Delo mora po njenem postati temeljna vrednota, ob prazniku dela pa je pozvala k skupnemu delu.

In nagrajenci ter nagrajenke?

Na predlog izvršnega odbora ZSSS pa so Plakete Svobodnih sindikatov Slovenije v letu 2019 prejeli:

• Sindikat GIT HIT ALPINEA
• Nataša Malnar, SZSSS, Dom upokojencev Kranj
• Pogajalska skupina Sindikata SDPZ Pošte Slovenije
• Aleš Hoge, predsednik SP SKEI Kovinoplastika Lož
• Ana Jakopič, sindikat VIR
• Bogdan Ivanovič, sekretar SKEI za kolektivna pogajanja in plačni sistem
• Ljubo Cvar, sekretar SKEI za ekonomsko-finančna vprašanja in sekretar ReO SKEI Zasavje
• Jure Slemenik, predsednik Nadzornega odbora SKEI Konference PS Gorenje

Vse dobitnikom in dobitnicam plaket iskreno čestitamo!